RIM  -  ROMA       www.romaturismo.it       

 

 »STENDHALOV SINDROM«  V Rimu si nikar ne poskušajte ogledati preveč stvari. Ob preobilju kulture in če si boste hoteli ogledati »vse«, se pojavijo simptomi:  strahoten glavobol, trenutna prenasičenost in bolečina, ki bodo onemogočali, da bi ob čemerkoli uživali.

 

Rím (italijansko Roma) je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in pokrajine Rim. Je eno izmed največjih mest v Evropi z približno dvema milijonoma in pol prebivalcev. Rim je znan tudi kot večno mesto (Città eterna).

Reka Tiber

 

Rim se razprostira na bregovih reke Tibere in na sedmih mestnih gričih: Palatino (Palatin), Aventino (Aventin), Capitol (Kapitol), Quirinale (Kvirinal), Viminale (Viminal), Esquilino (Eskvilin) in Celio (Celijo).

V središču mesta je najmanjša neodvisna država na svetu Vatikan, dom papeža in sedež osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve.

 

Rafael – Ostia (rimsko pristanišče)

 

Zgodovina

Rim je nastal po vsej verjetnosti z združitvijo različnih plemenskih skupin, ki so živeli na tem območju približno v 8. stoletju pr.n.št.. Ampak tradicija pripoveduje, da sta mesto ustanovila brata Romul in Rem 21. aprila leta 753 pr.n.št.. Tako je Romul postal prvi rimski kralj, kateremu je sledilo še šest monarhov, ki so bili verjetno vsi etruščanskega porekla. Zadnji izmed teh, Tarkvinij Ošabni, je bil izgnan iz Rima leta 509 pr.n.št. in tedaj je bila ustanovljena Rimska republika (Repubblica Romana), katera je trajala do druge polovice 1. stoletja pr. n. št.

Med tem časom je Rim bil številne bitke, s katerimi je okupiral celotno Italijo. Prihajalo je tudi do preobratov, denimo leta 387 pr.n.št., ko so Galci napadli Rim in ga skoraj v celoti porušili.

Z vojnami proti različnim italskim ljudstvom, Galcem, Kartažanom in Makedoncem so Rimljani utrdili prevlado nad Italijo in se začeli širiti proti Španiji in Makedoniji.

V 1. stoletju. pr.n.št. začne v republiki škripati in le ta se mora soočiti z državljansko vojno in Spartakovim uporom. Rim je nadaljeval svoja osvajanja ozemelj na čelu z Julijem Cezarjem, ki je osvojil Galijo, ter razširil državo celo do Sirije in Armenije.

Rimska nadvlada se je tako razprostirala nad prevelikim ozemljem, zato je postal nadzor za Rim pretežak. To je privedlo do nastanka Rimskega imperija.

FORO ROMANO (Forum Romanum)

ROMUL IN REM    -    MIT O RIMU

Etruščanska bronasta figura volkulje

Začenja se v stari latinski prestolnici Alba Longa, kjer si je Amulij prisvojil prestol svojega brata Numitorja. Da bi preprečil zahteve tekmeca, je prisilil edino Numitorjevo hčerko Rheo Silvio, da je postala vestalka (varuhinja rimskega svetega ognja). Po obisku boga Marsa je zanosila in rodila Romula in Rema. Amulij ju je dal v košaro in vrgel v vodo, toda bogovi so ju varno pripeljali do Palatina, kjer je zanju skrbela volkulja, dokler ju ni našel neki pastir. Po napovedi Marsa sta l. 753 pr.n.št. ustanovila Rim. Brata se nista mogla sporazumeti ali naj se mesto imenuje Rema ali Roma, toda Romul je ne glede na to začel graditi njegovo obzidje. Rem ga je v jezi preskočil, brat pa ga je ubil.

 

MONUMENT OF VITTORIO EMANUELE II - Piazza Venezia

             

 

 

ANGELSKI GRAD  -  CASTEL SANT'ANGELO

Veliko okroglo utrdbo Angelskega gradu, zgrajeno kot grobnico cesarja Hadrijana (l.139), so dolga stoletja uporabljali za zapor, vojašnico in papeško utrdbo. Danes je muzej, zanimiv po dragocenih umetninah in labirintu cesarskih grobnic, ter dvoranah za slovesnosti.

  Angelski grad

 

KOLOSEJ  -  COLOSSEO

 

Najveličastnejši spomenik antičnega Rima je začel graditi cesar Vespazijan leta 72, dokončal pa ga je 7 let pozneje njegov sin Tit. Kolosej so odprli v slogu tistega časa s slovesno prireditvijo, na kateri so samo v enem dnevu pobili več kot 5000 živali, temu pa je sledilo več kot 100 dni nenehnih iger in drugih zabav.

Kolosejska arena je arhitekturni in inženirski čudež in je postala model za vse poznejše stadione. Več kot 50.000 ljudi je lahko v nekaj minutah zapustilo sedeže in odšlo skozi 76 oštevilčenih izhodov, imenovanih »Vomitoria«.

 Prerez

 

Rimljani so idejo o gladiatorjih prevzeli od Samitov in Etruščanov, ki so jih prvotno uporabljali za urjenje vojakov za bojevanje. Gledalci so imeli moč odločati o življenju in smrti.

Leta 438 so igre prepovedali in to je bil pričetek propadanja. Areno so začeli uničevati požari, potresi in ljudje, ko so odstranili vezi (v letih 662-664), ki so povezovale masivne prečne bloke. V srednjem veku so odpeljali ogromne količine kamnov za gradnjo cerkva in palač. Ohranjanje se je pričelo šele l. 1744, ko so to območje posvetili in tam postavili križ kot spomin na pomorjene.

    

Rimski kolosej

 

FONTANA DI TREVI

Najznamenitejši vodnjak v Rimu izpolni pričakovanja, ko ga zagledate, kako se zliva s cele stene palače Poli. Kipi ob osrednji figuri Neptunu, predstavljajo mirno in viharno morje. Po tradiciji turisti mečejo v vodnjak kovance z željo, da bi se še vrnili v Rim. Trevi je eno glavnih zbirališč v mestu.

      

Fontana di Trevi

 

FORO ROMANO  - FORUM ROMANUM

Staro srce rimskega cesarstva je polno razvalin templjev, bazilik in drugih stavb iz obdobja, dolgega več kot 1100 let:  Slavolok zmage Tita in Septimija Severa, Basilica di Massenzio, Tempi odi Vesta (tempelj vestalk).

  

Saturnov tempelj                              Slavolok Septimija                           Slavolok Tita

 

GALERIJA BORGEZE  -  GALLERIA BORGHESE

Samo Vatikan ima večjo umetniško zbirko kot galerija Borgeze. Med njenimi vrhunci so Canovova Paolina Borghese in velike Berninijeve mojstrovine David, Apolon in Dafne.

Najdemo tudi dela Rafaela, Caravaggia in Pinturicchia.

 

      

Antonello da Messina Giovanni Bellini    Angelo Bronzino     Caravaggio              Leonado da Vinci    Raffael

 

PANTEON (svetišče vseh bogov)

Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom. Zgodovinarji menijo, da bi lahko šlo tudi za cesarsko aulo, sprejemnico in sodno dvorano, kot del cesarskega foruma. Rimski Panteon je dal zgraditi cesar Hadrijan na Marsovem polju v Rimu, med letoma 118 in 125. Ker je danes Panteon v Rimu edini dobro ohranjen panteon na svetu, je postal sinonim za vse zgradbe na svetu, ki služijo enakemu namenu.

           

 

TRG NAVONA  -  PIAZZA NAVONA

Družabno središče Rima je baročni trg Navona, ki stoji na kraju nekdanjega circo  - dirkališča in cirkusa- cesarja Domicijana, zgrajenega l. 86 za igre in konjske dirke. Leta 1644 ga je dal papež Inocencij X. preurediti. Trg krasijo trije vodnjaki, od katerih je vodnjak štirih rek (Fontana dei Quattro Fiumi) eno najlepših Berninijevih del. Po njem se je zgledoval Francesco Robba, ko je klesal vodnjak pred ljubljanskim Magistratom.

 

     

 

ŠPANSKI TRG  -  PIAZZA SPAGNA

Imenuje se po palači španskega veleposlanika v Vatikanu. Je najboljše nakupovalno območje v samem mestnem središču. Na njem najdemo znamenite Španske stopnice. Trg tekmuje s trgom Navona in Fontano di Trevi, kot najbolj priljubljena točka zbirališča ljudi v Rimu.

    

                                                           Španski trg in znamenite španske stopnice

 

PIAZZA DEL CAMPIDOGLIO leži na najmanjšem gričku od sedmih imenovanem KAPITOL (latinsko Capitolium, italijansko Campidoglio)

             

Piazza del Campidoglio – Kapitol

 

CERKEV SV. JANEZA  --  BASILICA DI SAN GIOVANNI IN LATERANO

Rimska stolnica je bazilika sv. Janeza in ne sv. Petra. Zgradil jo je Konstantin l. 313 in je zelo mogočna. Križni hodnik s kozmatskimi deli iz marmorja je eden najlepših v Rimu. Močno posnemani osmerokotni baptisterij, preurejeno rimsko kopališče iz 5.st., je najstarejši v vsem krščanskem svetu. Cerkev je leta 1993 poškodovala bomba nekega terorista.

    

 

CERKEV MARIJE SNEŽNE  -  BASILICA DI SANTA MARIA MAGGIORE

Najlepša zgodnjekrščanska bazilika iz 5. st. je največja in najpomembnejša med vsemi 80 cerkvami v mestu, posvečena Devici Mariji. Čudovita notranjost, v kateri najdemo 40 antičnih marmornih stebrov in mnogo mozaikov iz 5. in 13. st. Posebno lepi sta Pavlinska in Sikstova kapela.

  

 

 

CERKEV SV. PETRA V VERIGAH  -  BASILICA DI SAN PIETRO IN VINCOLI  

Bazilika slovi po Mihelangelovem veličastnem kipu Mojzesa (l. 1503), ki velja za eno največjih njegovih del. Anekdota pravi, da je Michelangelo, ko je končal Mojzesa s kladivom udaril po kolenu kipa in zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano?«

Verige (vincoli) so vezi, v katere je bil vklenjen sv. Peter v Jeruzalemu, pozneje pa so jim dodali še verige, s katerimi je bil priklenjen v Mamertinskih ječah v Rimu. Oboje verige, ki naj bi se same združile v eno, so zdaj shranjene pod velikim oltarjem.

 

      

 

CERKEV SV. PAVLA IZVEN OBZIDJA -  BASILICA DI SAN PAOLO FUORI LE MURA

 

Bazilika sv. Pavla izven obzidja je ena izmed štirih patriarhičnih bazilik v Rimu. Zgrajena je bila  v 4. st in kmalu nato so jo še povečali za grob sv. Pavla, kateri je bil obglavljen leta 64 v Rimu. Leta 1823 je skoraj popolnoma pogorela. Danes je obnovljena. Vreden ogleda je baldahin – tenda, čez grob sv Pavla in križni hodnik iz 13. stoletja.

 

CERKEV SV. KLEMENA  -  BASILICA DI SAN CLEMENTE

 

 

 

 

Cerkev sv. Klemena obsega tri nadstropja. Ima najlepšo srednjeveško notranjost s čudovitimi mozaiki iz 12. st., prižnico in freskami Masolina da  Panicala (l. 1428). V spodnji cerkvi iz 8. st. so že zbledele zelo pomembne zgodnje freske. Pod cerkvijo najdemo razvaline Mitrovega svetišča.

 

 Cerkev sv. Klemena

 

VATIKAN            www.vatican.va   

 

 

Vatikanska mestna država (tudi preprosto Vatikan ter včasih nedosledno Sveti sedež) je samostojna, suverena in najmanjša država na svetu, tako po površini, ki meri 43 hektarov, kot po prebivalstvu, ki šteje okoli 1.000 ljudi (okoli 800 se jih vsak dan vozi tja v službo), popolnoma obkrožena z mestom Rim v Italiji. Vatikan je dom papeža in predstavlja ozemlje svetega sedeža, osrednje oblasti rimskokatoliške cerkve. Ime je dobila po griču Vatikanu na desnem bregu reke Tibere.

Formalno je država Vatikan nastala leta 1929. Državica, ki ji vlada edini absolutni monarh v Evropi, papež, ima svoj sodni sistem, trgovine, policijo, pošte, banke, svoj denar Evro (Vatikan kuje kovance z motivom papeža na zadnji strani), svojo radijsko postajo in dnevni časopis Osservatore Romano. Vatikan je edina država na svetu, v kateri je prav vse nepremično premoženje last enega samega subjekta, Svetega sedeža.

Papeža varuje že 500 let švicarska garda, ki šteje 90 mož. Njihove črtaste uniforme (redeče, rumeno, modro) je oblikoval Michelangelo.

 

 

 

 

 

 

 

Avdience za smrtnike so pri papežu vsako sredo. Sprejme 7000 ljudi.

 

 

 

Celotno ozemlje sicer leži na območju mesta Rim, na neizrazitem Vatikanskem griču, na višini od 19 do 75 m nad morjem in ga je mogoče razdeliti na štiri dele:

(1) Baziliko Svetega Petra s Trgom Svetega Petra,

(2) Vatikanske muzeje,

(3) nekaj upravnih oz. pomožnih stavb med muzeji in vzhodnim obzidjem, ter

(4) Vatikanske vrtove, ki obsegajo največji del ozemlja.

 

Švicarska garda

Najbolj obiskani so Bazilika Sv. Petra in Vatikanski muzeji, ter v njihovem okviru zlasti Sikstinska kapela. Ogled Vatikanskih vrtov je mogoč le v organizirani skupini.

 

 

BAZILIKA SV. PETRA  -  BASILICA DI SAN PIETRO

Baziliko sv. Petra, najznamenitejšo krščansko cerkev in najpomembnejši katoliški romarski kraj, si prihajajo ogledovat obiskovalci z vsega sveta, ki jih vleče tja, kjer so leta 64 ali 67 pokopali svetega Petra, potem, ko so ga križali. Veličino zunanjosti in duhovni pomen, razočara hladna in mračna notranjost s presenetljivim pomanjkanjem umetnin.

 

Na mestu, kjer danes stoji mogočna bazilika sv. Petra, je bila v 4. stoletju po naročilu cesarja Konstantina zgrajena paleokrščanska cerkev. Sedanjo baziliko so začeli graditi leta 1500, načrt zanjo pa je naredil Bramante. Delo so kmalu prekinili in gradnjo po delno dopolnjenem Michelangelovem načrtu nadaljevali leta 1547. Leta 1606 je Maderno po papeževem nalogu spremenil tloris cerkve iz oblike grškega križa v obliko latinskega in spremenil načrt za pročelje. Bernini je leta 1657 gradnjo končal s postavitvijo dvojnih mogočnih kolonad (stebrišče) na Trgu sv. Petra.

 

Pročelje bazilike, ki se začne z mogočnim stopniščem, je zasnoval Maderno, sestavlja pa ga vrsta stebrov, ki izstopajo iz zidne gmote. Nad stebri je obrobnik z izklesanim imenom papeža Pavla V., ki je Madernu zaupal delo. Med stebri so okna, največje med njimi pa je okno lože za blagoslove. Od tam papež vernikom ob slovesnih priložnostih podeli svoj blagoslov »Urbi et orbi«.

V notranjost bazilike lahko pridemo skozi več vrat, v atrij, ki je Madernovo delo. Nasproti glavnih vhodnih vrat so bronasta vrata, ki jih odpirajo le ob svetih letih. Bazilika ima navidez tri ladje, v resnici pa je ladja le ena, povezana s stranskimi kapelami, po načrtu Maderna in Berninija. Kupola v baziliki je od tal do svetlobne odprtine na vrhu visoka 120 metrov. Pod njo se razprostira baldahin iz brona na štirih spiralastih stebrih.

V vatikanskih grobnicah, ki so pod baziliko sv. Petra, so sarkofagi iz antične paleokrščanske bazilike in nagrobni spomeniki iz rimske dobe. V grobnicah so našli tudi grob sv. Petra.

 

 

 

Bazilika sv. Petra                                                     Trg sv. Petra

Trg sv. Petra je obkrožen z dvema kolonadama (stebri, zgoraj povezani z vodoravno gredo ali loki) v obliki elipse in z dodatnima krakoma, ki se razhajata v smeri pročelja, kar pročelje bazilike optično približa. Sredi trga stoji egipčanski obelisk, na vrhu pa je križ. Obelisk je bil vzet iz Neronovega cirkusa. Ob straneh sta Berninijev in Madernov vodnjak.

 

VATIKANSKI MUZEJI  -  MUSEI VATICANI

Vatikanske muzeje je ustanovil papež Julij II, ki je krščanski svet vodil med letoma 1503 in 1513.

Za začetek danes izredne zbirke je zbral nekaj kipov, vse pa se je pravzaprav začelo leta 1506 z najdbo starogrškega kipa Laokona v vinogradu blizu rimske bazilike Santa Maria Maggiore. Grška mitologija se Laokona spominja kot duhovnika, ki je skušal prebivalce Troje pregovoriti, da ne sprejmejo grškega konja. Po odkritju kipa je Julij II. takoj poslal Giuliana da Sangalla in Michelangela Buonarottija, ki sta takrat delala v Vatikanu, preveriti najdbo. Na njuno priporočilo je papež od lastnika vinograda odkupil marmornega Laokona in ga čez en mesec že razstavil.

Papeži so bili med prvimi zbiratelji umetnosti, ki so zbrana dela na ogled postavili tudi javnosti. Tudi z današnjega vidika so Vatikanski muzeji kompleks različnih papeških muzejev in galerij. Začeli so jih graditi pod pokroviteljstvom papežev Klementa XIV, ki je papeževal med letoma 1769 in 1774, in Pija VI., ki je bil na "prestolu" zadnjo četrtino 18. stoletja.

 

  

Vatikanski muzeji           Michelangelova pieta (usmiljenje)        Notranjost muzejev

 

Danes je pod imenom Vatikanski muzeji združenih več muzejev in galerij. Obiskovalci lahko tako danes občudujejo zbirke, v katerih so zbrane umetnine iz Egipta, Palestine in z Bližnjega vzhoda, nekatere od njih izvirajo še iz časa Etruščanov, starega Rima in Grčije, na ogled pa so tudi asirske reliefne skulpture, zbirka vaz, keramik iz 18. in 19. stoletja, tapiserije, miniaturni mozaiki, dela sodobne verske umetnosti, zbirka vatikanskega zgodovinskega muzeja in druge umetnine.

V njihovem okviru pa si je mogoče med drugim ogledati tudi znamenito Sikstinsko kapelo, kjer je mogoče občudovati Michelangelove freske in Stanze della Segnatura, ki jih je poslikal renesančni mojster Raphael.

Kaj vse morajo "pretrpeti" turisti, preden lahko občudujejo umetnine, zbrane v Vatikanskih muzejih? Ti morajo v turistični sezoni po več ur stati v vrstah, ki se vijejo ob vatikanskem obzidju… Rana ura, kratka vrsta!

 

SIKSTINSKA KAPELA - CAPPELLA SISTINA

Sikstinska kapela (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. V njej potekajo posebej slovesni obredi in kardinali na konklavah izvolijo novega papeža. Arhitekturo Sikstinske kapele, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze in je eden najodličnejših primerov italijanske umetnosti, si je zamislil Giovannino de Dolci. Znana je predvsem po Michelangelovih freskah. Na veliko oltarno steno je Michelangelo od l. 1536 do l. 1545 slikal Poslednjo sodbo, še prej pa je poslikal obod Sikstinske kapele.

 

   

       Sikstinska kapela

 

 

 

freska Among Perugino:     Jezus daje Petru ključ